Raka, kot je morda še ne poznate

Kot otroci smo si večkrat želeli živeti v mestu, kjer je vse na dosegu roke. Sedaj ...

 

Glasilo TD Lovrenc Raka

Domov arrow Novice arrow Raka, kot je morda še ne poznate
Raka, kot je morda še ne poznate
LONČARSTVO NA RAKI SKOZI ČAS

LONEC LONČARJA HVALI

»Zemlja, od koder smo prišli, kamor se bomo spet vrnili, zemlja, od koder pride vse, kar živi, kamor se povrne vse, kar umrje, zemlja, ki sprejme smrt in daje življenje …«  


Klicu narave so sledili že naši predniki v kameni in bronasti dobi, se preživljali z darovi zemlje, izkoriščati pa so začeli tudi njeno bogastvo, glino, in jo spreminjati v praktične izdelke. Kopali so glino, jo gnetli, zarezovali in prav Grki so bili prvi, ki so začeli vrteti kolo in z njegovo pomočjo izdelovati posodje.
Tudi predniki mojega kraja so začutili navdihujočo moč narave in sledili svoji notranji sposobnosti, prisluhnili so potrebam okoliških prebivalcev in roke so gnetle.
Poleg koristnosti lončar v stiku z glino doživlja pod prsti čarovnijo vseh čarovnij, navdaja ga poseben občutek, ko izdelku daje osnovno podobo.
V desetletjih in morda že v stoletju so nastajale samosvoje zgnetenine – posodje, ki se je ločevalo po barvi gline, nakopane na različnih lokacijah Krakovskega gozda ali v njegovi neposredni bližini, in po lončarjevem navdihu, stilu ter obliki, ki ji je na koncu dodal še enostavno motiviko. Že po zunanjosti izdelka so domačini točno vedeli, kateri lončar je izdelek ustvaril.
ImageIz lončarskih izdelkov prepoznavamo življenje naših prednikov. Pripovedujejo nam o vztrajnem delu kmečkega človeka in o radostih, ki so ga spremljale pri opravilih, obredih in veselih dogodkih.
Ker gre za zanimivo delo, ki ga vzljubiš in ti prinese mnogo zadovoljstva, saj v sebi nosi možnosti izražanja in ustvarjanja, v oblikovanju z naravnim materialom pa celo v peskovniku uživa vsak otrok, sem se kot učiteljica na raški šoli skoraj vsako leto odločila s svojimi ustvarjalnimi učenci obiskati lončarja Jožeta Kržana v Zalokah.

Preberite več...
 
KOVAŠTVO NA RAKI SKOZI ČAS

''En kovač konja kuje ...''

Zlati časi, kam hitite? … Se gotovo spremenite …

ImageTakrat, ko me je v novo jutro prebujalo ptičje petje, ko so iz vaških kokošnjakov odmevali petelinji kikirikiji in so voli težko vlekli voz po klancu makadamske ceste, ko je izpod kladiva zazvenelo kovačevo nakovalo, se še nisem zavedala resnice, ki jo je opevala pesem, ki je večkrat odmevala iz  Gradečakovega radia, edinega radia v tem delu vasi, iz hiše št. 17.
Desetletja so spremenila podobo v naših vaseh. Naši predniki so imeli zanimivo, vznemirljivo, skromno, a bogato življenje, zato nam spomini radi uhajajo v tista leta. Številne družine so se preživljale s poljedelstvom, pri nekaterih pa so se moški največkrat ukvarjali z obrtmi, ki so izhajale iz življenjskih potreb našega okolja.
Z velikim zadovoljstvom sem prisluhnila domačinom, ki so mi tokrat pripovedovali o pestrem življenju kovačev, ki so za potrebe krajanov delali skoraj v vsaki tretji vasi raškega okolja.

Preberite več...
 
ČASOVNA RAZGLEDNICA POŠTE NA RAKI

Na razglednico domačega kraja nalepim znamko in jo pošljem prijatelju, znancu ali sorodniku, ob tem pa me ponavadi sploh ne zanima, kdaj in kje se je vse skupaj začelo ...

Utrne se trenutek, preblisk, ko začutim, da je treba pobrskati po preteklosti ..., po tisti, ko so imeli pri nas na Raki prvi potrebo po prenašanju sporočil. Bili so to najbogatejši prebivalci, ki so živeli v raškem gradu. Raškim gospodom so prinašali sporočila s konji. Pismo so oddali jezdecu, ta pa ga je odnesel do naslovnika, največkrat gospodi na brestaniški grad. Tako je krajanka vasi Ardro rešila grajsko gospodo, ki so jih uporni kmetje zaprli v neko podzemno jamo v Laščah, v Peklu. Po jezdecu je obvestila grajske na brestaniškem gradu, ki so jih prišli rešit.Če pa so gospoda pismo namenili komu zelo, zelo daleč, so bile ob poti postavljene postaje, kjer si je jezdec lahko odpočil in zamenjal konja.
Kasneje so dobivali pošto tudi tisti, ki so bili že toliko bogati, da so si to lahko privoščili. Sel je prijezdil na konju in trobil v rog. Vaščani so se zbrali na trgu, kjer jim je postiljon, tako so imenovali pismonošo, razdelil pošto in pobral tisto, ki jo je odnesel drugam.

ImageKakšno stoletje kasneje so večje količine pošiljk hitreje prevažali kočijaži s poštnimi kočijami. Denar so dobili od lastnika pisma. Takrat še ni bilo znamk. Cena je bila odvisna od teže pošiljke in dolžine poti.
Izgradnja železnic je bila pomemben mejnik v poštnem prometu. Zaradi hitrejše dostave so začeli pošto voziti z vlaki. Stroški so se znižali in pošta je bila dosegljiva večini prebivalstva.

Spomin na to dejavnost na Raki so mi osvežili nekateri najstarejši krajani. Spominjam se pripovedi mojih staršev in moje sošolke Minke, poštarjeve hčerke. Največ dogodkov o delovanju pošte na Raki pa mi je predstavil domačin Tone Gabrič, ki ga beseda pošta spominja na mamo in očeta, oba brata, na dom in domače ognjišče pa tudi na najtežje trenutke med vojno in po njej ..

Preberite več...
 
OBČINSKA HIŠA NA RAKI

ImageLani porušeni občinski hiši št. 40, ki je stala na osrednjem raškem trgu, se v teh dneh vrača prvotna podoba. V njo se bodo vrnili tisti, ki so se že pred nekaj desetletji ali manj razselili po raških javnih prostorih. V novi stavbi, z ohranjeno staro podobo, bojo dobili prostore krajevni urad, krajevna skupnost, društvo upokojencev in manjša obrtna dejavnost. V podstrešnih prostorih pa bosta celo dve stanovanji.

Tako se bo tukaj spet lahko načrtovalo, ustvarjalo, spreminjalo in nadaljevalo krajevno življenje Račanov, ki je imelo v stari, zdaj že porušeni stavbi, zelo bogato preteklost.

 
 
Preberite več...
 
ČEBELAR ALI LEGAT

Čebélar ali legát (znanstveno ime Merops apiaster) je vrsta ptic iz družine legatov (Meropidae), ena od najlepše obarvanih ptic, ki živijo v Sloveniji. Jje ptica selivka in je strogo zavarovana. Ime tega posebneža izvira iz načina njegove prehrane, saj jé divje čebele in druge velike žuželke, ki jih z neverjetno spretnostjo in hitrostjo lovi v zraku. Legat je velik od 27 do 29 cm, razpon kril pa meri od 44 do 49 cm.

Čebelar se razmnožuje v širšem pasu Sredozemlja, v nekaterih predelih južne Evrope, severne Afrike in zahodne Azije. Kot tipična selivka preživi zimo v tropski Afriki (evropske ptice) ali v severozahodni in južni Indiji in Šrilanki (azijske ptice). Pojavlja se tudi v severnejših delih svojega gnezditvenega območja; občasno gnezdi tudi v severozahodni Evropi.

Preberite več...
 

ANKETA

Največ novih informacij izvem ...
 

IZ KNJIGE GOSTOV


Kontaktni podatki

Za vse dodatne informacije prosimo kontaktirajte nas:
Turistično društvo Lovrenc Raka
Raka 36 a, 8274 Raka
GSM Tel: 041 532 727
e-mail:  E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript
Website: http://www.tdlovrenc.com/