Raka, kot je morda še ne poznate

Kot otroci smo si večkrat želeli živeti v mestu, kjer je vse na dosegu roke. Sedaj ...

 

Glasilo TD Lovrenc Raka

KOZOLCI
ImageV tokratni številki glasila vam predstavljamo posebnost, ki je zaznamovala predvsem slovenski kulturni prostor, tj. kozolec. Ni potrebno pogledati prav daleč, saj ga imate morda sami doma, če pa ne, ga ima gotovo kar nekaj vaših sosedov ali sovaščanov.
Takšnih in drugačnih oblik kozolcev ne srečamo samo v Sloveniji, temveč tudi na avstrijskem Koroškem, v dolini zgornjega toka reke Drave, na Tirolskem, v Švici ter kot preproste sušilne naprave tudi v Skandinaviji in drugod po svetu. Vendar pa so se v najpopolnejše tipe razvili le na našem ozemlju.

O začetkih postavljanja in uporabe kozolcev lahko le ugibamo. Verjetno so prve preproste oblike začeli postavljati nekje po 11. stoletju, ko sta se začela razvijati poljedelstvo in živinoreja. Kozolec je namreč tesno povezan prav s tema dvema gospodarskima panogama, saj so ga uporabljali predvsem za sušenje ter shrambo živilske krme in žit, kasneje pa za shranjevanje najrazličnejših kmečkih orodij in naprav.
Precej natančno je v svojih delih Sodobna topografija vojvodine Kranjske ter Slava vojvodine Kranjske ob koncu 17. stoletja kozolce opisal Janez Vajkard Valvasor.

ImageV preteklosti je imel kozolec le gospodarski pomen. Ljudje ga niso razumevali kot nekaj lepega, ampak predvsem funkcionalnega. Zato tudi nikoli ni postal predmet opevanja ljudskih in narodnih pesmi, pa čeprav so včasih ljudje na njih preživeli najlepše urice svojega življenja.
V večstoletni zgodovini nastajanja in razvoja so se razvili različni tipi kozolcev. V osnovi poznamo dva glavna: starejše enojne ali stegnjene kozolce, poznane že v srednjem veku, in mlajše dvojne kozolce, ki so se na Slovenskem pojavili v prvi polovici 18. stoletja. Vsekakor pa najzanesljivejše podatke o svojem nastanku hranijo kozolci sami. V Ziljski dolini stoji iz leta 1764 najstarejši ohranjeni toplar na slovenskem etničnem ozemlju.

Ob koncu 18. in v 19. stoletju je nastala večina danes ohranjenih slovenskih kozolcev. Dokaj pogosto so jih gradili še do 2. svetovne vojne, nato pa je zanimanje za njihovo gradnjo upadlo, saj se je tehnološko posodobila žetev žita, v zadnjih letih tudi spravilo sena, ki ga vse pogosteje spravljamo v bale. Zato so na marsikateri kmečki domačiji kozolci postali nefunkcionalni in so namenjeni le še skladiščenju najrazličnejših orodij in strojev. Ponekod so jih celo podrli za počitniško bivališče ali pa preuredili za turistično dejavnost. Strokovnjaki ocenjujejo, da so kozolci danes ogrožen del naše kulturne dediščine. S propadanjem kmetij izginjajo tudi kozolci, zato se redko porodi potreba po nakupu starega ali gradnji novega. Kozolec je v preteklosti veljal za simbol trdnosti kmetije. Škoda bi bilo, da se dotrajanih ne bi več obnavljalo ali novih ne gradilo, saj so neponovljivi in unikatni. Naj taki tudi ostanejo.

 

ANKETA

Največ novih informacij izvem ...
 

IZ KNJIGE GOSTOV


Kontaktni podatki

Za vse dodatne informacije prosimo kontaktirajte nas:
Turistično društvo Lovrenc Raka
Raka 36 a, 8274 Raka
GSM Tel: 041 532 727
e-mail:  E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript
Website: http://www.tdlovrenc.com/